Odpoved in zakon o delovnih razmerjih

Odpoved delovnega razmerja skladno z zakon o delovnih razmerjih

Zadnje čase opažamo, da se delodajalci poslužujejo načinov odpuščanja, ki ni nezakonit ob enem pa lahko govorimo, da je moralno sporen. Primer, ki se je pripetil naši stranki je bil sledeč, delavec si je želel na dopust in ker v tistem času ni bilo dela, ker govorimo o sezonskem delu, torej ne o konstanti, je delodajalec ustno potrdil delavcu, da gre lahko za 14 dni na dopust, ker da letos še ni imel skupaj toliko dopusta. Delavec je šel na dopust in ker je bilo to 8. v mesecu je pričakoval tudi plačo

 

Plače ni prejel tekom dopusta, ko se je vrnil domov, je imel v nabiralniku 5 priporočenih pisem od delodajalca. Po pregledu je delavec ugotovil, da gre za poziva delodajalca naj pride v službo ter da gre za neupravičen izostanek iz dela. Ko se je delavec vrnil na delovno mesto, ga je vodja takoj poklical v pisarno in zahteval primopredajo dokumentacije z besedami, “midva sva zaključila”, vročena mu je bila v podpis izredna odpoved zaradi neupravičenega izostanka, skladno z zakon. Delavec je bil v šoku, saj se je odpravil na dopust na podlagi po njegovem mnenju dogovorjenega dopusta, vendar ker ni imel pisno potrjenega dokumenta, dejansko ni imel dokaza, s katerim bi dokazal odobritev. Delavec je zaradi stresa odšel na bolovanje isti dan. Ko smo poskušali dobiti delavce naj pričajo o načinu dela, saj nihče ni imel pisno potrjenega dopusta, se nihče ni upal pričati proti delodajalcu, saj so se bali, da bi v takem primeru izgubili službo. Zaključimo lahko torej, da je delavec bil naiven delodajalec pa skrajno zahrbten in izkoristil nepoznavanje zakonodaje s strani delavca za namen, da je lahko brez odpravnine odpustil delavca.

Posted in Članki o delovnem pravu | Tagged , , | Leave a comment

Zakon o dedovanju in vstopna pravica

Zakon o dedovanju in vstopna pravica

Zakon o dedovanju ureja vse pravice dedovanja, torej vseh dedičev. Ena od teh pravica je tudi vstopna pravica za primer dedovanja po zapustniku, kateremu je direktni potomec umrl pred zapustnikom. Na primer, Stari oče je imel 2 sinova, vsak od sinov je imel po dve hčerki. En od sinov je umrl v prometni nesreči. Prometna nesreča se je zgodila 5 dni preden je stari oče umrl, vprašanje je kdo deduje in koliko. V primeru, da bi bila oba sinova še živa, bi vsak dedoval do polovice starega očeta/očeta premoženja, ker je pa en od sinov umrl pred starim očetom, na podlagi vstopne pravice dedujeta njegovi hčerki, vsaka 1/4. Zakaj? Delež, ki bi ga sin/oče hčerk podedoval po svojem očetu/starem očetu se razdeli enakovredno med hčerki. Torej v našem primeru se premoženje starega očeta razdeli sin, kot direktni potomec dobi 1/2 premoženja, hčerki sina, na podlagi vstopne pravice po svojem očetu/sinu, dedujeta vsaka 1/4 premoženja starega očeta/očeta. Kaj se pa zgodi v primeru, da stari oče napiše oporoko, v kateri vse svoje premoženje zapusti enemu sinu, kasneje pa ta sin umre pred zapustnikom. Po zakonitem dedovanju, bi lahko sklepali, da hčerki preminulega sina, vstopita na podlagi vstopne pravice na mesto svojega očeta/sina ter dedujeta celotno premoženje svojega starega očeta na podlagi oporoke, vendar je tukaj problem. Zakaj? Ko govorimo o zakonitem dedovanju, govorimo v primeru ko ne obstaja nobena druga oblika dedovanja, med katerimi je tudi oporočno dedovanje. Torej zakonito dedovanje ter oporočno dedovanje se izključujeta. V primeru zakonitega dedovanja, bi torej hčerki dedovali celotno premoženje, ki bi pripadel njihovemu očetu, kot smo opisali v prejšnjem odstavku. Ker je bila napisana oporoka, se ne uvede zakonito dedovanje ampak oporočno dedovanje, vendar ker je oporočni dedič umrl pred zapustnikom v času oporočnega dedovanja ni nobenega, ki bi prevzel premoženje na podlagi oporočnega dedovanja, saj je umrl, vstopne pravice pa ni, saj v času ko je oporočni zapustnik predal svoje premoženje oporočnemu prejemniku, slednji ni več živ, torej ni uspel prevzeti premoženja in zato ni vstopne pravice za hčerke. Ker ni nobenega oporočnega dediča, se uvede po zakonu o dedovanju zakonito dedovanje. V postopku zakonitega dedovanja se premoženje razdeli kot smo opisali v prvem odstavku tega članka.

Posted in Članki o dednem pravu, Dedno pravo in zakonodaja | Tagged , , , | Leave a comment

Problematika zaposlovanja študentov

Zaposlovanje študentske delovne sile

V zadnjem času je vprašanje ali je zaposlovanje študentov za določeno obdobje za presežna dela smiselno? Zakaj? Glede na obdavčitev študentskega dela in učinkovitost ter obveznosti, ki jih ima oseba, ki dela preko študenta je v zadnjem času vse bolj vprašljiva. V primeru, da govorimo o pravem študentskem delu, torej občasno nezahtevnem delu, potem je kratkotrajna zaposlitev še vedno dobra izbira, saj delodajalec nima nobenih obveznosti razen plačila med tem ko študent tudi ve, da opravlja dela, ki so lahko v najboljšem primeru vstopna točka za kasnejšo redno zaposlitev. Kaj se dogaja z delodajalci, ki so zaposlovali študentsko delovno silo za dela, ki zahtevajo dolgoročno, trajno delo, torej vsaj 8 ur dnevno in 5 dni v tednu? Po izračunu lahko vidimo, da v teh primerih kot prvo študentska delovna sila sploh ni več najugodnejša, obstaja velika problematika kraje informacij, saj oseba, ki dela preko študenta ponavadi ni pogodbeno vezana in zato nima konkurenčne prepovedi prav tako ne konkurenčne klavzule, da ne omenjamo možnost tožbe s strani študenta za redno zaposlitev, ker da se je delodajalec posluževal študentskega dela z namenom opravljanja trajnostnega dela in zato govorimo o izkoriščanju študentske delovne sile. V zadnjih stavkih smo omenili skrajno varianto, kaj se lahko zgodi delodajalcu, v primeru zaposlovanja študentske delovne sile, za delo, ki je predvideno kot redno delo in bi po zakonodaji bila predvidena redno zaposlena oseba.

Novi zakon o delovnih razmerjih je situacijo načeloma še zaostril vendar če se se vprašamo, čemu služi študentsko delo, je tako tudi prav, saj na dolgi rok, bodo kasneje te isti študentje lažje in enakovredno dobili redno zaposlitev.

 

Posted in Članki o delovnem pravu | Tagged , , , , , , , , | 2 Comments

Stvarnopravni zakonik – Posest

Stvarnopravni zakonik – Posest

Posest

Posest je nekaj kar vsak izmed nas izvaja nad stvarmi, ki jih imamo, torej izvajamo dejansko oblast nad določenimi predmeti ali kot lahko drugače rečemo izvajamo neposredno posest skladno z stvarnopravnim zakonikom. Svojo posest nad stvarmi lahko izvajamo neposredno ali tudi posredno preko koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Kdor izvaja posest v imenu drugega je dolžan se držati navodil tistega v imenu katerega izvaja posest. Posest lahko izvršuje tudi več oseb nad eno stvarjo, kar imenujem soposest. Posestnik ima pravico da sam ureja zadeve v primeru, da nekdo moti njegovo posest, kar pomeni, da lahko uporabi samopomoč, si sam pomaga zavarovati svojo posest nad stvarmi in takega dobrovernega posestnika stvari bo tudi sodišče vedno varovalo, vsaj do trenutka ko lahko brez dvoma dokaže da svojo posest izvaja na podlagi dobre vere in lastništva stvari ali vsaj da dokaže zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Tisti, ki je pridobil posest z silo ali brez dobre vere ima pravico do samopomoči in sodnega varstva proti vsem razen tistemu, kateremu je bil s silo odvzeta stvar ali posestnik ni v dobri veri pridobil posest nad stvarjo. V primeru soposesti večih posestnikov ima pravico vsak zahtevati od drugega posestnika, da preneha izvajati posest nad stvarjo, ki odstopa od normalne rabe, kot je bila predvideno do odstopanja. Posest je lahko zelo varljiva, vendar prav zato je stvarnopravni zakonik zagotovilo, da se posest sama izvaja skladno z pravili in normami.

Miha Dolenc

Posted in Članki o stvarnem pravu | Tagged , , , , , , , | Leave a comment

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – Pogoji za sklenitev zakonske zveze

V zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je pod drugo točko opredeljeno kakšni so z zakonom določeni pogoji za sklenitev zakonske zveze. Med njimi so, da je potrebno za sklenitev zakonske zveze, da osebi različnega spola izjavita pred pristojnim državnim organom svoje soglasje, da sklepata zakonsko zvezo. Kot je razvidno je prvo potrebno izjaviti primerno svobodno voljo za sklenitev zakonske zveze. Če je zakonska zveza sklenjena izsiljena, torej ni bila izjavljena svobodna volja ali če je bila izjava volje v zmoti je zakonska zveza neveljavna.  Zmota je možna samo v primeru, če je bila podana zmota glede osebe s katero se sklepa zakonska zveza, oziroma je bila privolitev dana v zmoti glede osebe zakonca, če je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, pa je sklenil zakonsko zvezo z drugo osebo. Lahko pride tudi do bistvene zmote o lastnostih zakonca, če bi drugega zakonca odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če bi vedel zanje in ki delajo skupno življenje nevzdržno. Potrebno je poudariti, da v tem primeru ne govorimo o muhah, tukaj govorimo o lastnostih kot so, da je zakonec v preteklosti bil na primer morilec in je to dejstvo zadržal ali v primeru, da je v preteklosti več ljudi ogoljufal in jih opeharil za vse njihovo premoženje. V takih primerih, bi lahko zakonec zahteval razvezo, saj so to bistvene lastnosti zakonca, ki po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih primerljive za prekinitev zakona.

Posted in Članki o družinskem pravu | Tagged , , , , , , , , | Leave a comment

Odškodnina za poškodbo na javnem mestu

Odškodnina za poškodbo na javnem mestu

Odškodnina

Pred kratkim se je na nas obrnila stranka z vprašanjem glede upravičenosti do odškodnine za poškodbo na javnem mestu. Zanimalo jo je ali je vhod v blok javno mesto? V danem primeru gre za večjo zgradbo, z 100 stanovanji v enem bloku, torej ja lahko govorimo o javnem mestu ali pa vsaj o etažni lastnini vseh etažnih solastnikov. V njenem primeru je prišlo do poškodbe zloma gležnja zaradi nepravilno vzdrževane podlage pri vhodu. Na tleh je bila položena umetna travna podloga, ki je bila strgana. Stranka se je vračala iz trgovine in normalno kot vedno pristopila k vhodu, vendar za razliko od vseh predhodnih let, ni videla, da se je podloga raztrgala dan preden se je poškodovala. Z nogo je nehote zataknila za raztrgano podlago in narobe stopila na nogo, kot posledica je sledil zlom gležnja in več udarcev in odrgnin. Stranka nas je povprašala z mnenje ali je upravičena do odškodnine? Glede na opis, lahko rečemo da je, saj je prišlo do poškodbe zaradi malomarnega vzdrževanja upravnika stavbe. Odškodnina se v tako zahteva od tistega, ki je odgovoren za nastalo poškodbo. Seveda pa je potrebno za uspešno zahtevanje odškodnine pravo zaključiti zdravljenje in šele takrat je mogoče oceniti škodo, ki je nastala, saj je velika razlika na primer če se poškodovanec zdravi 1 mesec ali 5 mesecev, prav tako je tudi odvisno ali zaradi poškodbe oškodovanec lahko kasneje opravlja vse aktivnosti nemoteno kot pred poškodbo. Zaključiti je potrebno zdravljenje in nato oceniti nastalo škodo.

Miha Dolenc

Posted in Članki o odškodnina | Tagged , , , , , | Leave a comment

Zakon o dedovanju – Zakoniti dediči

Zakon o dedovanju – Zakoniti dediči

Zakoniti dediči

Na podlagi zakona o dedovanju lahko dedujejo po umrlem njegovi potomci, torej otroci, njegovi posvojenci, v kolikor je posvojitev dejansko opravljena. Tukaj lahko pride do zapletov, v kolikor en zakonec pripelje otroka v zakon in ljudje smatrajo, da s sklenitvijo zakonske zveze drugi zakonec avtomatično posvoji otroka, kar seveda ni res. Zakoniti dedič  po zapustniku je seveda tudi njegov zakonec. Enako kot zakonca dedujeta drug za drugim tudi moški ali ženska, ki živita v zunajzakonski zvezi, torej v dalj trajajoči življenjski  zvezi in zaradi različnih razlogov nista sklenila zakonske zveze, vendar samo v primeru, da bi taka zunajzakonska zveza bila priznana, torej ne obstajajo razlogi da bi bila po zakonu neveljavna. Zakoniti dediči po preminulem so tudi njegovi starši, vendar samo v kolikor zapustnik ni imel svojih potomcev, zakonca ali osebo s katero bi živel v zunajzakonski zvezi. V kolikor zapustnikovi starši niso več živi v času zapustnikove smrti in zapustnik nima ne zakonca ne direktnih potomcev, dedujejo po zapustniku njegovi bratje in sestre. Potrebo je povedati, da se dedovanje opravlja na podlagi dednih redov, ki so določeni v zakonu o dedovanju in te dedni redi se med seboj izključujejo, kar seveda ne pomeni da se jim ne priznava status zakonitih dedičev, vendar upravičenje za dedovanje premoženja po zapustniku imajo tisti, ki po dednem redu bližje. Torej prvi dedni red so direktni potomci in zakonec, v kolikor kateri od njih obstaja potem le ti izključijo ostale. Prav tako v kolikor ima direktni potomec otroke in je sam tudi že umrl, pomeni, da na podlagi zakona o dedovanju in vstopne pravice potomci potomcev zapustnika dedujejo enakovredno v prvem dednem redu.

Miha Dolenc

Posted in Članki o dednem pravu, Uncategorized | Tagged , , , , , , , | 1 Comment

Novi zakon o delovnih razmerjih – Prijava na prosto delovno mesto

Zakon o delovnih razmerjih – Prijava na prosto delovno mesto

Novi zakon o delovnih razmerjih poenostavlja določene postopke zaposlitve delavcev med katerimi je tudi objava prostega delovnega mesta. Po novem zakonu o delovnih razmerjih delodajalec ni več dolžan imeti objavo za prosto delovno mesto objavljeno pet delovnih dni, temveč je skladno z novim zakonom o delovnih razmerjih skrajšana objava na tri delovne dni, medtem ko obveznost objave prostega delovnega mesta ostaja, saj se z objavo zagotavljajo temeljne pravice vseh delavcev do informiranja ter dostopnosti do prostega delovnega mesta. V kolikor delodajalci ne bi upoštevali teh pravic, govorimo o kartelnem dogovoru, kdo bo kje zaposlen in tako sigurno ne bi mogli govoriti o svobodnem delovnem okolju. Javna objava prostega delovnega mesta je po novem zakonu o delovnih razmerjih možna enako kot po starem zakonu na Zavodu Republike Slovenije za  zaposlovanje, po novem zakonu o delovnih razmerjih pa je možno objavo prostega delovnega mesta narediti tudi v sredstvih javnega obveščanja, kot so dnevni časopisi, službena obvestila, skratka kjer se lahko tudi javnost seznani z objavo o prostem delovnem mestu. Glede stroškov in ažurnosti je po novem zakonu o delovnih razmerjih  možna tudi objava na spletni strani delodajalca, kar pomeni, da objava na spletni strani zadostuje in izpolnjuje pogoje za zakonito objavo delovnega mesta. Enako kot po starem zakonu zadostuje tudi objava prostega delovnega mesta v prostorih delodajalca, v kolikor ima informativno mesto, oglasno desko skratka, ni dostopna samo ozkemu krogu zaposlenih.

Miha Dolenc

 

Posted in Članki o delovnem pravu | Tagged , , , , , , , | Leave a comment

Poškodba na delovnem mestu

Poškodba na delovnem mestu

Upravičenost odškodnine za poškodbo na delovnem mestu

Delavci med opravljanjem dela pri delodajalcu morajo opravljati delo v skladu z navodili ter varnostnimi ukrepi. Med varnostne ukrepe spadajo primerna zaščitna oprema, varnostna procedura, itd. Včasih se kljub uresničevanju vseh varnostnih zahtev, postopkov ter opreme pripeti, da pride zaradi nesrečnih naključij do poškodbe delavca na delovnem mestu. V primerih, ko delavec dejansko upošteva vsa pravila varnosti in se kljub vsemu poškoduje zaradi nesrečnega naključja, lahko zardi poškodbe upravičeno zahteva odškodnino za poškodbo na delovnem mestu. Kdaj na primer pride do take situacije? Delavec je delal v proizvodnji vodnih zadrževalnikov, ki so po tekočem traku potovali skozi proizvodnjo. Zgornji del zbiralnikov je bil pokrov, ki je na začetku proizvodnje odprt, torej govorimo o odprtem valju z pokrovom. En od zbiralnikov ni bil nameščen pravilno, zato se je proizvodnja zatikala, ko je delavec ugotovil, za kateri zbiralnik gre, ga je tako kot že mnogokrat popravil na pravilno mesto na tekočem traku. Ko je prestavil zbiralnik, je varovalka na pokrovu popustila in pokrov se je zaprl, vendar ker je delavec v tistem trenutku držal rob zbiralnika je pokrov udaril delavca po prstih. Poškodbe roke so bile velike, pretrgane kite, polomljeni prsti, zlom zapestja. Po oskrbi in zaključenem zdravljenju je delavec prosil delodajalca če mi lahko izroči zavarovalno polico, na podlagi katere je lahko upravičeno zahteval odškodnino.

 

Posted in Članki o odškodnina | Tagged , , , , | Leave a comment

Zakon o dedovanju – dedovanje na podlagi zakona

DEDOVANJE NA PODLAGI ZAKONA

Zakon o dedovanju – dedovanje na podlagi zakona

I. ZAKONITI DEDIČI

1. Dedni redi

Krog zakonitih dedičev

10. člen

(1) Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci.

 

(2) Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.

(3) Te osebe dedujejo po dednih redih.

(4) Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

a) Prvi dedni red

Potomci in zakonec pokojnika

11. člen

(1) Pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec.

(2) Ti dedujejo po enakih delih.

Vstopna pravica

12. člen

Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Povečanje ali zmanjšanje dednega deleža

13. člen

(1) Če zapustnikov zakonec, ki nima potrebnih sredstev za življenje deduje z drugimi dediči prvega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. Zakonec lahko zahteva povečanje svojega dednega deleža proti vsem ali proti posameznim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da deduje zakonec celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

(2) Če drugi dediči prvega dednega reda, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec. Povečanje dednega deleža nasproti zakoncu lahko zahtevajo vsi ali posamezni sodediči.

(3) Posamezni sodediči, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, lahko zahtevajo povečanje svojega dednega deleža tudi proti drugim sodedičem.

(4) Sodišče lahko odloči, da dedujejo vsi ali posamezni sodediči celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zašli v pomanjkanje, če bi se delila.

(5) Pri odločanju o zahtevkih iz tega člena upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost sodedičev ter vrednost zapuščine.

b) Drugi dedni red

Starši in zakonec pokojnika

14. člen

(1) Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec.

(2) Pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine.

(3) Če pokojnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.

Bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci

15. člen

(1) Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi preživel zapustnika, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), njegovi vnuki in pravnuki ter njegovi nadaljnji potomci po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

(2) Če sta oba zapustnikova starša umrla pred njim, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi bil preživel zapustnika, potomci, kot to določa prvi odstavek tega člena.

(3) V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež.

Starši pokojnika in njihovi otroci

16. člen

Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, pa ni zapustil nobenega potomca, deduje del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, drugi od staršev; če pa je tudi ta umrl pred zapustnikom, dedujejo njegovi potomci tisto, kar bi šlo enemu ali drugemu od staršev, kot določa 15. člen tega zakona.

Zakonec pokojnika

17. člen

Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.

d) Tretji dedni red

Dedi in babice pokojnika

18. člen

(1) Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice.

(2) Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Dedi in babice pokojnika in njihovi potomci

19. člen

(1) Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih.

(2) Če je kateri od teh prednikov ene strani umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

(3) Glede vsega drugega veljajo za dedno pravico deda in babice z ene strani in njunih potomcev pravila, po katerih dedujejo zapustnikovi starši in njihovi potomci.

20. člen

Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi bila preživela zapustnika, ded in babica druge strani, njuni otroci, njuni vnuki in njuni nadaljnji potomci, kot določa 19. člen tega zakona.

2. Posebne določbe za nekatere dediče

a) Posvojenci

21. člen

(1) Pri posvojitvi imajo posvojenec in njegovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enake dedne pravice, kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci.

(2) Pri posvojitvi dedujejo posvojenec in njegovi potomci po drugih posvojencih in njihovih potomcih.

(3) Posvojitelj in njegovi sorodniki so pri posvojitvi zakoniti dediči posvojenca.

(4) Pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih in tudi ti nimajo zakonite dedne pravice po posvojencu in njegovih potomcih.

b) Zakonec

Neobstoj in izguba dedne pravice

22. člen

(1) Zakonec nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena, ali če je njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala.

(2) Zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena, ali če se njegova zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec vedel ob sklenitvi zakonske zveze.

Povečanje dednega deleža

23. člen

(1) Če zakonec deduje z dediči drugega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali drugi dediči; lahko pa tudi odloči, da deduje zakonec vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

(2) Pri odločanju o tem upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost zakonca, premoženjske razmere in pridobitno sposobnost drugih dedičev ter vrednost zapuščine.

c) Starši

Povečanje dednega deleža

24. člen

(1) Če starši, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec, lahko pa tudi odloči, da dedujejo starši vso zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi starši zašli v pomanjkanje, če bi se delila.

(2) Če je življenjska skupnost med zapustnikovimi starši trajno prenehala, pa le eden od njiju nima potrebnih sredstev za življenje, lahko ta zahteva povečanje dednega deleža tako proti zakoncu, kakor tudi proti drugemu od zapustnikovih staršev.

(3) Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, lahko zahteva preživeli, ki nima nobenih sredstev za življenje, povečanje svojega dednega deleža tudi proti dedičem umrlega.

(4) Pri odločanju o tem upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost zakonca oziroma dedičev umrlega in vrednost zapuščine.

II. NUJNI DEDIČI

1. Nujni dediči, nujni delež in razpoložljivi del zapuščine

Kdo so nujni dediči

25. člen

(1) Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.

(2) Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

(3) Osebe, naštete v tem členu, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

Nujni delež in razpoložljivi del

26. člen

(1) Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež.

(2) Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

(3) Z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji; ta del zapuščine je razpoložljivi del.

Pravica do nujnega deleža je dedna pravica

27. člen

Nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju.

2. Izračunanje nujnega deleža in razpoložljivega dela,

zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril

a) Izračunanje nujnega deleža

in razpoložljivega dela

Ugotovitev vrednosti zapuščine

28. člen

(1) Vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, se ugotovi na tale način:

(2) Najprej je treba popisati in oceniti vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko, in vse njegove terjatve, tudi tiste, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive.

(3)Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb.

(4) Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

(5) Temu se doda vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja dal drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, razen običajnih manjših daril.

(6) Ne upošteva se pri tem računu in ne doda vrednost daril, danih v dobrodelne in druge človekoljubne namene in ne vrednost daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.

Kaj je darilo

29. člen

Darilo po tem zakonu je tudi odpoved pravici, odpust dolga, tisto, kar je zapustnik za življenja dal dediču na račun njegovega dednega deleža ali za ustanovitev ali razširitev gospodinjstva ali za opravljanje poklica, kakor tudi vsako drugo neodplačno razpolaganje.

Določitev vrednosti darila

30. člen

Darilo se oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.

Darilo kot zavarovanje

31. člen

Kadar je darilo zavarovanje v korist obdarjenca, se šteje kot vrednost darila seštevek premij, ki jih je plačal zapustnik, če je ta seštevek manjši od zavarovalne vsote; če pa je seštevek premij večji od zavarovalne vsote, se šteje kot vrednost darila zavarovalna vsota.

b) Izločitve iz zapustnikovega premoženja

Izločitev v korist potomcev

32. člen

(1) Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

(2) Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču njegov dedni delež.

Izločitev gospodinjskih predmetov

33. člen

(1) Preživelemu zakoncu in zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, gredo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.

(2) Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

c) Zmanjšanje oporočnih razpolaganj

in vrnitev daril zaradi prikrajšanja

nujnega deleža

Prikrajšanje nujnega deleža in upoštevanje

oporočnih razpolaganj in daril

34. člen

(1) Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež.

(2) Nujni delež je prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del.

(3) Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež.

(4) Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež.

Vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj

in način vračanja daril

35. člen

Če je prikrajšan nujni delež, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja; če nujni delež s tem še ni krit, se vračajo tudi darila.

36. člen

(1) Oporočna razpolaganja se zmanjšajo v enakem razmerju, ne glede na njihovo naravo in njihov obseg in ne glede na to, ali so v eni oporoki ali v več oporokah, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega.

(2) Če je oporočitelj zapustil več volil in odredil, naj se kakšno volilo izplača pred drugimi, se to volilo zmanjša le tedaj, če vrednost drugih volil ne zadošča, da bi se kril nujni delež.

37. člen

(1) Oporočni dedič, čigar dedni delež bi moral biti zmanjšan, da bi se dopolnil nujni delež, lahko zahteva sorazmerno zmanjšanje volil, ki jih mora izplačati, če iz oporoke ne izhaja kaj drugega.

(2) Isto velja tudi za volilojemnika, kateremu je oporočitelj naročil, da kaj izplača iz svojega volila.

38. člen

(1) Darila se vračajo od zadnjega darila v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana.

(2) Istočasno dana darila se vračajo sorazmerno.

Položaj obdarjenca

39. člen

Obdarjenec velja glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za poštenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila.

Upravičenec zahteve za zmanjšanje in vrnitev

40. člen

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež, lahko zahtevajo samo nujni dediči.

Zastaranje tožbe

41. člen

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj se lahko zahteva v treh letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v treh letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt.

3. Razdedinjenje nujnih dedičev in odvzem

nujnega deleža v korist potomcev

a) Razdedinjenje nujnih dedičev

Vzroki razdedinjenja

42. člen

(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

(2) Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.

Posledice razdedinjenja

44. člen

Z razdedinjenjem izgubi dedič dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

b) Odvzem nujnega deleža

v korist potomcev

45. člen

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

III. VRAČUNANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI

DELEŽ

Vračunanje darila zakonitemu dediču

46. člen

(1) Vsakemu zakonitemu dediču se vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika.

(2) Ne vračunajo se plodovi in druge koristi, ki jih je imel dedič od podarjene stvari do zapustnikove smrti.

(3) Darilo se ne vračuna, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila to zapustnikova volja.

(4) Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

Vračunanje volila zakonitemu dediču

47. člen

Volilo, voljeno zakonitemu dediču, se vračuna v njegov dedni delež, razen če iz oporoke izhaja, da je bila oporočiteljeva volja, da dobi dedič volilo zraven svojega deleža.

Način vračunanja darila in volila

48. člen

(1) Darila in volila se vračunajo tako, da dobijo drugi dediči iz zapuščine ustrezno vrednost in se šele potem ostanek zapuščine razdeli med vse dediče.

(2) Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil.

(3) Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu.

Pravica dediča, kateremu se darilo ali volilo

ne vračuna

49. člen

(1) Kadar se po zapustnikovi volji darilo ali volilo dediču ne vračuna v njegov dedni delež, obdrži tak dedič darilo oziroma volilo in deli z drugimi dediči zapuščino, kot da darila oziroma volila sploh ne bi bilo.

(2) Če je kaj nujnih dedičev, po zapustnikovi volji pa se darilo ali volilo kakšnemu dediču ne vračuna v njegov dedni delež, lahko ta dedič obdrži darilo oziroma volilo v mejah razpoložljivega dela.

Pravica dediča, ki se je odpovedal dediščini

50. člen

(1) Dedič, ki se je odpovedal dediščini, obdrži darilo v mejah razpoložljivega dela.

(2) Izpolnitev volila ima pravico zahtevati samo v mejah razpoložljivega dela.

Pravica vrniti darilo

51. člen

(1) Dedič ima pravico, podarjeno stvar vrniti v zapuščino.

(2) V takem primeru se mu njena vrednost ne vračuna v dedni delež; glede stroškov, ki jih je imel s stvarjo, in glede škode, ki jo je utrpela stvar, pa velja za poštenega posestnika, dokler se ne dokaže njegova nepoštenost.

Določitev vrednosti darila

52. člen

Pri vračunanju darila dediču v njegov dedni delež se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.

Darilo kot zavarovanje

53. člen

Kadar je darilo zavarovanje v korist obdarjenca, se pri vračunanju daril in volil v dedni delež uporablja določba 31. člena tega zakona.

Stroški za preživljanje dediča

54. člen

(1) Kar je bilo porabljeno za preživljanje dediča in za njegovo obvezno šolanje, se ne vračuna v njegov dedni delež.

(2) O tem, ali in koliko naj se vračunajo v njegov dedni delež izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim šolanjem dediča, odloči sodišče glede na okoliščine, upoštevajoč predvsem vrednost zapuščine ter stroške za šolanje in usposobitev drugih dedičev za samostojno življenje.

Običajna manjša darila

55. člen

Običajna manjša darila se ne vračunajo v dedni delež.

Darilo pri vstopni pravici

56. člen

(1) Darila, dana tistemu, namesto katerega vstopi dedič zaradi njegove nevrednosti ali zaradi tega, ker je bil razdedinjen ali ker mu je bil vzet nujni delež, se dediču ne vračunajo v dedni delež.

(2) Darila, dana tistemu, namesto katerega vstopi dedič zaradi njegove smrti ali zaradi tega, ker se je odpovedal dediščini, se vračunajo dediču v dedni delež.

Vračunanje dolga

57. člen

Dediču se vračuna v njegov delež to, kar je bil dolžan zapustniku.

Upravičenec zahteve za vračanje

58. člen

Pravico zahtevati, da se v dedni delež kakšnega dediča vračunajo darila in volila, imajo samo njegovi sodediči.

Posted in Dedno pravo in zakonodaja | Leave a comment